Sladkorna bolezen

Sladkorna bolezen je kronična presnovna bolezen za katero je značilna povečana koncentracija glukoze v krvi.
Razlikujemo med dvema tipoma diabetesa. Približno 90 odstotkov diabetikov trpi za sladkorno boleznijo tipa II, ki se v glavnem pojavi s starostjo. Ostali pa trpijo za sladkorno boleznijo tipa I. Prej kot je bolezen pri teh posameznikih odkrita, toliko hitreje se jim lahko pomaga in toliko hitreje lahko zaživijo kakovostnejše življenje.

Diabetično stopalo

Vsakemu diabetiku moramo svetovati naj daje večjo pozornost stopalom in jih redno neguje, četudi bi postala dnevna opazovanja stopal in drugi previdnostni ukrepi zares nujni šele ob pojavu prvih motenj pri delovanju živcev.
Največja težava diabetikov je, da lahko povečana količina sladkorja v krvi poškoduje živčevje. Rezultat je omejeno zaznavanje občutij, še posebej na stopalih. Prav tako je oslabljen krvni pretok.

Pomanjkanje občutka za bolečino, kot opozorilnega signala, se opazi zelo pozno. Med prve bolezenske znake diabetične polinevropatije sodi povečano pomanjkanje vlage v koži in srbenje. Vzrok je sprva omejitev delovanja in na koncu prenehanje delovanja žlez znojnic. Koža postaja vedno bolj suha, tanka in razpokana. Vzporedno pa se pojavljajo lokalno omejena mesta trde kože in ragade. Tudi otiščanci s trdo kožo se pogosto pojavijo v povezavi z motnjami v delovanju živcev, saj nastanejo v povečanem obsegu, ko ni več občutka za obremenitev in pritisk obuvala in za pritiske, ki nastanejo zaradi sprememb na kosteh.

Najpogostejši neželeni učinki diabetičnega stopala so suha koža in zmanjšana občutljivost na stopalih.

Če se vse zle sile sladkorne bolezni spravijo na stopalo, se mu ne piše nič dobrega. Lahko se zgodi odmrtje dela stopala, zlasti kadar se pridruži gnojna okužba, zahteva kirurško odstranitev (amputacijo) stopala ali večjega dela spodnje okončine.
Črno prihodnost svojih stopal pa lahko preprečite, če boste zanje lepo skrbeli.

Nasveti za nego nog diabetika

  • Vsakodnevno preglejte svoja stopala, pomagate si lahko z zrcalom. Še posebej pozorni bodite na morebitne poškodbe, tuja telesa, ožuljena mesta in fine razpoke.
  • Dnevno si umijte noge v mlačni vodi.
  • Kopeli za noge naj ne trajajo dlje kot 3 minute. Temperaturo vode vedno preverite s termometrom. Prostore med prsti po opravljeni kopeli obrišite do suhega.
  • Za domačo uporabo ne uporabljajte ostrih instrumentov za izvajanje pedikure, saj se z njimi zelo zlahka ranite.
  • Nohte na nogah si spilite tako, da je rob nohta poravnan z vrhom prstne jagodice.
  • Kurja očesa, otiščance in prekomerno poroženelo kožo naj vam raje odstrani za to usposobljen pediker.
  • Stopala negujte s proizvodi, ki izdatno mastijo in vlažijo.
  • Dnevno si menjujte nogavice.
  • Pri izbiri nogavic bodite pozorni, da ni znotraj ležečih šivov in da na zgornjem robu ni elastike, ki bi dodatno oteževala prekrvitev.
  • Izogibajte se točkovnim pritiskom na stopalih. Nosite udobne, mehke in dovolj široke čevlje.
  • S pomočjo pripomočkov, ki ščitijo pred pritiski, kot so n. pr. GEHWOL zaščitna sredstva pred pritiski iz visoko elastičnega polimernega gela, preprečite nastanek ožuljenih in prekomerno poroženelih mest.
  • Nikoli ne hodite bosi, tudi v lastnem stanovanju ne. V primeru ožuljenih mest, ran, vnetij ali glivičnih obolenj obiščite svojega zdravnika.

Vir članka: članki Eduard Gerlach GmbH, Nemčija
Vse pravice pridržane.
Uporabljena slika: Eduard Gerlach GmbH, Nemčija

Želite prebrano deliti? Izberite pot!